still suny, a bit windy 28.april 2012

še vedno sončen, malce vetroven 28. april 2012

še vedno sedim na terasi, še vedno sedim na isti blazini. razmišljala sem. kaj je smisel življenja? da si ustvariš kariero? družino? denar? da si srečen? bogat? ljubljen? kariere še nima, družine tudi ne, denar pride in gre. srečna nisem, bogata samo za rojstni dan, ljubljena samo od družine. trenutno še nisem zadela smisla življenja. ga sploh bom? nočem razmišljati o prihodnosti. plaši me. kako bo čez 10 let? če povem po pravici nočem vedeti. nočem odrasti. nočem zapustiti osnovne šole. nočem imeti otrok. nočem se poročiti. nočem doživeti smrti svojih staršev. nočem biti teta. nočem živeti. zakaj? ne vem natančno. bojim se prihodnosti.

včasih prav zavidam svoji mački. vse kaj dela je spi, je in se klati okoli. njeno življenje je lepo. za razliko od mojega. želim si da bi se lahko še enkrat rodila. vendar ne kot človek. kot pes, ptič, lipa ali češnja. vseeno. samo človek ne. ker človek preveč razmišlja. 

pravkar sem pregledovala nek forum. in tam vidim to sliko:

nisem directioner. ampak ta slika me je pošteno nasmejala. še zdaj se smejim. počutim se boljše. nehala sem razmižljat o prihodnosti za trenutek. rajši se smejim

stay beautiful. rebeka

sunny 28. april 2012

sončen 28. april 2012
prvi zapis v dnevnik
ker se mi v navaden dnevnik ne da pisat
preprosto izgubim voljo
na računalnik je lažje pisat

zadnje čase veliko razmišljam o svojem življenju. kam vse vodi? zakaj ravno jaz? zakaj ravno moje življenje? mislim, stara sem 13 let, pa se počutim, kot da živim v peklu. starši od mene pričakujejo dobre ocene, vendar včasih preprosto ne zmorem. lažem. veliko. tako si prihranim težave. po drugi strani pa si želim da ne bi lagala. ampak problem je da ko enkrat začneš, ne moreš nehat. ljudje bi izvedeli preveč. in potem si spet sam.

sedim zunaj na terasi, poslušam večne aerosmithe, mačka me grize, ker bi se rada igrala z mano, jaz pa razmišljam o tem kako bi bilo pobegniti. vstran od vsega. bi bilo lahko? bi se lahko pretvarjala, da sem nekaj, kar nisem? bi prišla drugam? in spet, tukaj so laži. če bi hotela pobegniti, bi morala lagati. pa nočem. nočem se več pretvarjati. pa se morem. edino tako preživim. pravkar sem ugotovila, da je klop zelo trda, zato skočim po blazino.

ko bi bilo v življenju tako preprosto. nekaj nam ne bi šlo, naredili bi dva koraka, vzeli mehko podlago in bilo bi mnogo boljše. pa ni. in s tem se moram sprijazniti. ne vem če mi bo uspelo. mogoče ja, mogoče ne. ne vem. to me bega. da ne vem. dnevnik, ko bi mi le lahko odgovoril. mogoče je noro, da vse svoje življenje polagam na internet. vendar me to pomiri. tudi, če ne bo nihče prebral. nihče komentiral. izpovedala sem se in se še bom. začel je pihati veter. malo, vendar ravno toliko da mi meče lase na obraz. veter. s sabo odpihne dvome. zdaj sem prepričana. bom objavila. vseeno mi je.

mačka mi je skočila na koleno. ustrašila sem se je. včasih me res zna presenetiti. razjeziti. razveseliti. razočarati. navdušiti. kot moja muza je. včasih ne vem kaj bi brez nje. naučila me je veliko v samo osmih mescih. življenje moraš živeti. čeprav je včasih težko.

ta me tako spominja na njo. čeprav ima moja Twigy veliko daljšo dlako.in zelo zelo košat rep. :)

stay beautiful. rebeka